Zlato

Zlato, latinsko aurum, okrajšava Au je ena najbolj cenjenih kovin. Zaradi svojih odličnih lastnosti kot so kovnost, odpornost na zunanje vplive in rumena barva je tudi najbolj uporabljena kovina pri izdelavi nakita. Je tako mehko in raztezno, da je mogoče en gram zlata skovati v list velikosti en kvadratni meter, ki proseva zeleno svetlobo. Zlato se da polirati do visokega sijaja.

Zaradi mehkosti ga pri izdelavi nakita uporabljamo v obliki zlitin, predvsem s srebrom, bakrom in paladijem. S tem mu zvišamo trdoto in zmanjšamo obrabo pri vsakdanji uporabi. Poleg glavne vloge pri izdelavi nakita pa zaseda tudi pomembno vlogo v moderni tehnologiji in s tem v vsakdanjiku vsakega človeka.

Zlitine

Kot nakit se zlato uporablja skoraj izključno v obliki zlitin. Že dolgo časa se kot najboljša partnerja zlatu uporabljata srebro in baker in kljub najnaprednejšim tehnologijam to velja še danes. Le pri izdelavi spajk in nekaterih posebnih zlitin uporabljamo tudi druge kovine.

Glede na količino čistega zlata v zlitini se določa njegova vrednost. V starih časih se je vrednost zlata v zlitini ocenjevala s karati, po letu 1884 pa uporabljamo tisočine. Zlitina, ki vsebuje 3/4 zlata, nosi oznako 750 tisočin, oziroma po starem 18 karatov.

Z dodajanjem kovin v zlitino lahko poleg trdote spremenimo tudi barvo. Z večanjem odstotka bakra v zlitini le tej spreminjamo barvo od toplo rumene do bakreno rdeče. Srebro spremeni barvo od rumene do bledo rumene, z dodatkom kadmija pa zeleno rumene. Paladij in nikelj že v majhnih količinah popolno pobelita zlato. V izredno redkih primerih se uporablja aluminij, ki zlato naredi vijoličasto.

Za izdelavo nakita se uporabljajo zakonsko določene zlitine, te so Au 950, Au 840, Au 750 in Au 585. Nakit čistine 750 velja za najplemenitejšega, saj po svojih lastnostih dosega najvišje standarde tako pri izdelavi kot tudi pri vsakdanji uporabi. Vendar pa se je v naših krajih najbolj uveljavila zlitina 585 tisočin, ki neglede na vsebnost skoraj polovice drugih kovin, še vedno dosega visoke standarde izdelave in uporabnosti, ter je ekonomsko dostopnejša večjemu krogu kupcev.

Pridobivanje zlata

Zlato se prvič pojavi v egipčanskih hieroglifih, ki izvirajo iz 2600 let pred našim štetjem. Poleg Egipta se v tistih časih zlato pojavi še v okolici Rdečega morja in na ozemlju današnje Saudske Arabije. Tudi Rimljani so se ukvarjali z izkopavanje zlata, zlato pa se omenja tudi v Stari zavezi. V novejši zgodovini 19. stoletja poznamo pojave zlate mrzlice, ki se je dogajala predvsem v ZDA in Avstraliji.

Zlato se pridobiva iz rude, ki vsebuje zlato tipično pomešano z manjšo količino srebra. Vsebnost zlata v rudi je v povprečju majhna in zlato ni vidno s prostim očesom.

V novejši zgodovini je največ zlata prihajalo iz Južnoafriške republike, kateri pa je primat pridobivanja v zadnjih letih odvzela Kitajska. Vseeno se največji rudniki še vedno nahajajo v okolici Johanesburga in eden od njih velja z globino čez 3500 m tudi za najgloblji rudnik zlata na svetu. Sicer zlato v večjih količinah pridobivajo tudi ZDA, Avstralija, Rusija in Peru.

Tudi svetovni oceani vsebujejo velike količine zlata, vendar v zelo nizki koncentraciji, in zaenkrat še ne poznamo komercialno zanimivega postopka pridobivanja zlata iz morja.

Cena zlata

Cena zlata se izraža v ameriškem dolarju za unčo, ki tehta 31.1 grama. V osnovi visoka cena zlata izvira iz njegove redkosti.

V pretekli zgodovini je zlato predstavljalo osnovo za vrednost denarja. Šlo je za tako imenovani Zlati standard, kjer je določena količina zlat predstavljala denarno enoto. Razmerje je bilo fiksno in je omogočalo menjavo zlata za denar in obratno. V drugi polovici 20-tega stoletja je postalo vzdrževanje fiksnega razmerja nemogoče, tako da so ameriške in evropske banke začele razmerje prilagajati trgu. Leta 1975 se preneha vsaka regulacija cene zlata, ki tako postane popolnoma odvisna od trga. Centralne banke še vedno držijo zlato v svojih rezervah, čeprav se količina zmanjšuje.

Od leta 2001 se je cena zlata potrojila in marca 2008 presegla vrednost 1000$. To pa je upoštevaje inflacijo še vedno veliko manj kot je bila cena zlata januarja 1980 - 850$, kar bi danes pomenilo 2400$.

Čisto zlato v obliki granul.

Čisto zlato, strebro in baker, ki jih uporabjamo za izdelavo zlitin.

Zlato 20 karatne zlitine, ravno tako namenjeno izdelavi zlitin nižje karature.

14 karatna zlata palica, namenjena izdelavi nakita.

Komplet pripomočkov namenjen testiranju čistosti zlatih izdelkov. Vsebuje posebno kamnito ploščico na katero oddrgnemo tanko plast izdelka ter primerjalno plast zlata. S pomočjo različnih kislin, ki jih nanesem na ploščico, določimo čistost zlata in sicer glede na to, kako kislina razžre zlato plast.